Torkovo popoldne, 14. maja, sta šolsko knjižnico napolnila smeh in pozitivna energija, ki smo ju prisotni prav gotovo ponesli tudi domov. Na zaključku bralne značke za starše in zaposlene nas je namreč obiskal vedno nasmejani in hudomušni g. Tone Partljič. Koliko življenjskih modrosti nam je natrosil in koliko izhodišč za razmišljanje podal, a skoraj vse vedno znova zavil v smeh in dobro voljo.
Pisatelj in komediograf Tone Partljič je iskriv in duhovit pripovedovalec, ki pravi, da ljudi ne loči po barvi kože ali prepričanju, ampak na tiste, ki berejo, in tiste, ki ne berejo. V zanimivem in razgibanem življenju mu je uspelo ustvariti obsežen opus gledaliških iger, romanov, zgodb, mladinskih knjig in scenarijev za televizijo in film. Za svoje delo je bil večkrat nagrajen. Z nami je delil spomine na otroška leta, ko je hotel prijeti sonce in slišal, kako trava raste, in dodal še kakšno »sodobnejšo« zgodbo, npr. tisto o svoji vnukinji, ki si je želela hišnega ljubljenčka, potem pa je ta tako želeni kužek pristal pri dedku in babici.
Bralna značka za starše je letos potekala že dvanajsto leto. V začetku šolskega leta se je prijavilo čez 200 staršev, bralno značko pa jih je zaključilo 106. K sodelovanju smo jih povabili z nagovorom, da z lastnim zgledom spodbudijo k branju tudi svoje otroke. Pri bralni znački smo letos prvič sodelovali tudi zaposleni v šoli. Verjamemo namreč, da je bralni zgled še dodatna spodbuda, da otroci posežejo po knjigah. Tudi g. Tone je poudaril, da je še bolj kot to, da berejo otroci, pomembno, da beremo odrasli. Vsakemu sodelujočemu je segel v roko, mu čestital in podelil bralno priznanje. Dodali smo še barvite »travniške« knjižne kazalke, ki so motivno nastale po naslovu njegovih spominskih črtic Slišal sem, kako trava raste.
Prijetno druženje smo nadaljevali s pogovorom ob sadju in rogljičkih, ko seveda nismo mogli mimo tega, kako imeniten gost je g. Tone in kako zelo pomembno je, da se znamo pošaliti in tudi od srca nasmejati.
