Kultura brez posameznika nič ne pomeni, pa tudi posameznika brez skupnosti ne bi bilo. Zakon o varstvu kulturne dediščine pravi, da je varstvo le-te javna korist, kar pomeni ohranitev dediščine in dostop do nje … zlasti mladim.
Letos smo si zadali cilj, da se učenci in učitelji podamo v skupni projekt v sodelovanju z Zavodom za turizem, mladino in šport v okviru Občine Šmarje pri Jelšah. Naša ciljna tema raziskovanja bo spoznati Lemberg, nekoč izredno priznan slovenski srednjeveški trg, kjer sta cvetela trgovina in obrt, obdajalo pa naj bi ga več gradov. Kraj ponuja pogled v bogato zgodovinsko preteklost, ki jo bomo skušali vsaj malo raziskati (sodne, trške pravice, rotovž, pranger, cesarske listine, obrtništvo, lemberški grb, gradovi, Celjski grofje, najdbe, roka pravice …).
Menimo namreč, da slabo poznamo kulturno dediščino, ki nam jo ponujajo domači kraji v naši občini. Tako smo po vertikali vsa predmetna področja našla znotraj učnih načrtov nekaj ciljev, ki jih bomo lahko uresničili skozi prebiranje literature o kraju, njegovih značilnostih v času srednjega veka, družbeno-političnem življenju tistega časa, si ogledali neposredno na terenu značilne srednjeveške spomenike, ki so del naselbinske dediščine, spoznavali srednjeveško kulinariko, pisavo in prevladujoč jezik časa na podlagi listin in zapisov, pobrskali po cerkvenih knjigah o najbolj pogostih imenih in priimkih, prebirali cesarsko listino, se povzpeli do cerkvice na hribčku in se zabavali ob pripovedovanju in prebiranju šaljivih zgodb o Lemberžanih in še in še.
Skratka na »neznano« pot se podajamo raziskovati in spoznavati, kar so naši predniki naredili in zapustili. Mi kot šola pa moramo učence naučiti in jim privzgojiti védenje o pomenu lokalne dediščine, znotraj katere se skriva naša lokalna identiteta. Ko se je bomo zavedali, bomo ponosni na svojo preteklost in poskrbeli, da ne gre v pozabo. In s projektom obuditve Lemberga s svojo slavno preteklostjo želimo ravno to: obuditi kolektivno zavest, ki bo mlade aktivirala za dejanja, preko katerih bodo z leti pokazali svojo pripadnost kraju in postali ponosni na svoje korenine.
In kako to doseči? Za začetek prevzeti odgovornost in se ne umakniti od svojih dejanj in ciljev. Odgovorni smo namreč ne samo sebi, ampak družbi, državi in naši kulturi ter prednikom. Vsi so pustili svoj pečat, zaradi katerega danes občudujemo arheološke ostanke, obiskujemo muzeje, se učimo iz muzejskih zbirk … in se čudimo človekovi modrosti in iznajdljivosti.
Kdo pa bi želel zase slišati, da je »pravi Lemberžan«!?!
Dejavnosti koordinira Valentina Kidrič.