Program LEAF – ZNANJE O GOZDOVIH izobražuje in ozavešča o gozdovih in njihovi vlogi v življenju na našem planetu. Spodbuja povezovanje otrok z gozdom in gozdno dediščino ter izobraževanje o vseh vidikih gozda, navdihuje in opozarja na pomen varovanja gozdov in njihovega trajnostnega upravljanja.
Toplo vreme nas je vabilo k učenju v čudovitem jesenskem gozdu. Najprej smo se seznanili z gozdnimi živalmi, ki naseljujejo slovenske gozdove. Ste vedeli, da je po vzoru zgradbe lobanje in kljuna detela izdelano ohišje črne skrinjice letal, da dosega zelo veliko trdnost? Kaj pa, da volkovi ne tulijo v luno, temveč ob polni luni izkoristijo boljšo vidljivost in se s tuljenjem sporazumevajo? In da polhi radi pijejo medičino, zato imajo pomembno vlogo pri opraševanju.
Pozornost smo namenili tudi gozdnim mitom. Temačni in skrivnostni gozdovi so ljudem pogosto vzbujali strah. Gozd je bil nekoč za človeka skrivnosten prostor, v katerem se ni vedno počutil najbolje. Naši predniki si številnih zvokov in podob niso znali razlagati in v njihovi domišljiji so nastale pripovedke o različnih gozdnih bitjih: vilah, škratih, gozdnih možeh, divji jagi in drugih.
Gozd je postal naša učilnica, skupinsko delo je potekalo pod krošnjami dreves. Učenci so v skupinah prebirali zgodbe o mitoloških bitjih in se v gozdu še lažje vživeli v njih. Iskali so morebitna domovanja gozdnega moža in škratov, sklepali, da so morda ljudje zagledali vile, ko so v gozd posijali sončni žarki, iskali štore s križem, ki so vile obvarovali pred divjim možem, in spoznali manj znano divjo jago, ki je s strašnim tuljenjem strašila po gozdu. V dramatizacijah so se zelo dobro vživeli v prebrane zgodbe in z odličnim pripovedovanjem predstavili nenavadna bitja, s tem pa spoznali, kako so le-ta nekdaj ljudem krojila usodo in narekovala njihova življenja: učila so jih spoštovanja do sočloveka in narave ter poštenja in prijaznosti do šibkejših. Skratka, vrednot, pomembnih tudi v današnjem času.
Gozd je ekosistem, ki lahko brez človeka preživi mnogokrat bolje kot pa ob naših posegih vanj. Učenci so si del gozdnega ekosistema prenesli v steklen kozarec. Izdelali so si edinstveni miniaturni ekosistem gozd v zaprtem terariju, ki bo ob minimalni oskrbi živel vrsto let.
Kljub temu da v gozdu ni wi-fi-ja, smo se v gozdu sprostili in spoznali veliko novega o tem čudovitem in naravnem ekosistemu, ki pokriva Slovenijo v kar 60 odstotkih. Zagotovo se še vrnemo k učenju v gozd.
Mentorici: Marjeta Dečman Iglič in Monika Javornik