Pišite, pišite, pišite ….. z roko.
Minil je teden pisanja z roko in učenci na Svetem Štefanu smo poskušali na različne načine pisati. V sneg smo zapisali svoja imena in ugotavljali, da je takšno pisanje zanimivo, a hkrati zahtevno, da se vidi kaj smo zapisali, da vse ne pohodimo in zapisano zabrišemo.
Ob spoznavanju pravljice Malala in čarobni svinčnik smo razmišljali o miru in pravicah vseh otrok do šolanja in da je deklica Malala ravno zaradi pisanja o grozodejstvih v njeni državi pomagala mnogim po svetu. V svet je šla novica o trpljenju ljudi zaradi ljudi, ki si vzamejo pravico ustrahovanja. Ta razmišljanja so nas vodila, da smo v srca zapisali, kar smo želeli sporočiti. Na nasprotni strani srca smo pisali prvo črko svojega imena in jo okrasili. To smo naredili z namenom, da smo ugotavljali čigava je katera pisava.
Pisali in risali smo stripe, predstavili sebe s svojo pisavo in nato ugotavljali, kdo bi to lahko bil oziroma napisal. Prijeten izziv je bilo tudi pisanje z drugo roko. Videli smo, da nam pisanje z drugo roko lahko dela velike težave, vendar smo se po svojih močeh potrudili in uspelo nam je. Pisali in prepisovali smo slovenske pesmi, saj smo ponosni na našo dediščino. Pisanje smo vključili v ure kiparstva in smo z lesenimi paličicami pisali besede, povezane z našo prelepo državo, v glino. To je bilo zabavno, a hkrati tudi zahtevno.
Vse te zapise in izdelke smo razstavili v jedilnici, naredili nekaj fotografij, ki si jih lahko ogledate. Razstavili pa smo tudi pregovore o kruhu in recepte za peko kruha, ki so jih učenci ali njihovi starši napisali že jeseni.
Naj zaključimo z mislijo »našega« Artička : »Po svetu hodite z zvedavostjo, sprašujte, opazujte in vse zapišite. Kar je zapisano je iztrgano času pozabe.«
