Pa smo ga le dočakali – težko pričakovan kulturni dan za sedmošolce v petek, 27. septembra 2019, na svetovni dan turizma. Kakšno naključje!
Zjutraj so se sedmošolci s svojimi učiteljicami in učiteljem zbrali pred šolo, prejeli navodila za pohod (orientacija s pomočjo kompasa, opazovanje okolice, delovni listi) in pot pod noge za slabo uro in pol, ko smo prispeli v prelepem septembrskem jutru v ta nekoč tako opevan srednjeveški trg. Potrebno je bilo malo domišljije, da smo si predstavljali vrvež na lemberških sejmih nekoč, a ob prihodu v sam center kraja, to ni bilo pretežko.
Pred staro šolo, ki je uradno zaprla svoja vrata učencem leta 1986, je naš pogled občudoval to staro mogočno stavbo, v kateri se je izobraževalo veliko otrok iz bližnjih krajev.
Ta stavba je ta dan oživela za nekaj ur, po njej se je razlegel otroški klepet in smeh, privabljale pa so tudi prijetno dišeče vonjave, ki so prihajale iz šolske kuhinje. Tam je potekala kulinarična delavnica, v kateri so se učenci naučili pripraviti jerpice po navodilih mentoric. Spekli so jih kar 16 in z njimi nahranili generacijo 105 sedmošolcev, ki so se kulturnega dne udeležili.
V treh učilnicah so potekale še ostale delavnice: lončarska, pletenje iz ličja in ustvarjanje srednjeveškega pisma, na katerega so učenci napisali naslovnikov naslov s peresom, na koncu pa ga zapečatili s pečatom (na njem lemberški grb – jagnje s krono in upognjeno nogo).
Bistvo tega dne je bilo učencem predstaviti kraj in njegovo slavno preteklost s ciljem, da ta del slovenske in lokalne identitete ne gre v pozabo. Zato je domačinka Slavica Lorenčak, ki živi s srcem in dušo za kraj, otroke popeljala skozi Rotovž in njegove zbirke ob pripovedovanju zanimivosti.
Lemberga pa tudi ni brez slavnih Šaljivih zgodb o Lemberžanih. In ker smo iskali zapisano v realnem okolju, se je bilo prijetno povzpeti na hrib do cerkvice sv. Pankracija, da preverimo, kakšen je »turn«, na katerega so vlekli bika in kako so širili cerkev.
Vse skupaj pa smo zaključili pred Rotovžem na klopcah, ko smo uživali v kratkem kulturnem programu, ki so ga pričarali gostje s prikazom srednjeveških plesov, domači otroci z lutkovno predstavo, ljudske pevke s Sladke Gore z dvema ljudskima pesmima o Lembergu, pika na i pa je bila pokušina tradicionalne lemberške mlinčne potice. Srednjega veka pa ni brez vitezov, ki sta otroke navdušila s prikazom viteške opreme in načinom bojevanja nekoč.
Skratka, ta dan smo dosegli smo svoj cilj. Mladi so spoznali, da ni potrebno samo po svetu, da vidiš in se naučiš nekaj novega o svojih prednikih. Najprej je potrebno videti stvari v okolju, kjer živiš. Ker to je naš dom, tu so naše korenine. In če se teh zavedamo, jih ne pozabimo nikoli. Z njimi pa kasneje lažje zajadramo v širni svet s spoznanjem, da je dom tam, kjer si se rodil, kjer so tvoji predniki nekaj naredili in pustili za prihodnje generacije. In te moramo ceniti!
In če iz tistih slavnih lemberških časov izhaja rek, da je Lemberg bil pri cesarju na zlati niti, potem tega dela krajevne zgodovine res ne smemo vreči v koš. Zakaj? Ker bi bili res pravi »LEMBERŽANI«!!!
Valentina Kidrič, koordinatorica dejavnosti
